Skoči na glavno vsebino

V sredo, 7. februarja, smo v okviru kulturnega dne obeležili prihajajoči kulturni praznik – Prešernov dan. Ta dan smo se pogovarjali o kulturi, o pomenu slovenskega kulturnega praznika ter seveda o našem največjem pesniku, Francetu Prešernu.

Učenci so z zanimanjem prisluhnili zgodbi o Francetu Prešerna,  avtorice Mojiceje Podgoršek. Ob poslušanje zgodbe, ki nosi naslov O dečku, ki je pisal pesmi, so učenci izvedeli veliko zanimivosti o življenju Franceta Prešerna.

Spoznali so, da je bil Prešeren zelo bister in priden fant. Rad je imel živali. Že pri  4. letih je pasel živali in jim recitiral svoje pesmice. V osnovni šoli je bil tako zelo priden, da so ga zapisali v »Zlato knjigo«.  Učencem je bilo zanimivo tudi to, da so ga otroci klicali doktor Fig, ker je otrokom na ulici rad delil sladke fige. 

Po šolskem radiu pa so nam učenci višjih razredov predstavili še svoje recitacije. Skupaj smo zapeli tudi našo državno himno, katere besedilo najdemo v Prešernovi pesmi Zdravljica.

Učenci so z velikim zanimanjem prisluhnili tudi Prešernovi pesmi Povodni mož. Povodni mož in Urška sta zelo zanimiva literarna junak. Razburkala sta otroško domišljijo. Vsak učenec si je v svojih mislih narisal svojo podobo povodnega moža in lepe Urške.

To, da je Prešeren že zelo zgodaj začel pesniti, je učence tako navdušilo in opogumilo, da so začeli tudi sami kovati verze in si izmišljati svoje pesmice. Vsa doživetja ob poslušanju Povodnega moža pa izrazili v likovnem ustvarjanju. Nastale so zanimive lepljenke povodnega moža in Urške ter portreti Franceta Prešerna.

Naše  pesmice in likovni izdelki

Trarara, trarara, živel je France. Rad imel živali je,
Bil zaljubljen je, Juliji napisal je pesmice vse.
Priden deček je  bil in v Zlato knjigo zapisan bil.
Napisal je našo himno in ta je vedno v našem spominu.


Pust, pust, spet si tu.
Hitro gremo se obleč in hitro v šolo spet.
Jemo krofe, se v krogu vrtimo in se veselimo in maškare smo vsi.


Jaz sem Mark. Rad se učim in vedno nove zamisli dobim.
Ampak sem včasih tudi malce nagajiv, se pa res rad veliko smejim.


Nogomet igramo in to je lepo, saj s prijatelji zmagujemo.
Skupaj pridno treniramo in pridno kondicijo nabiramo.


Nina nana, nina nana, Ana je zaspana.
Zjutraj mama me zbudi.
Še malo, še malo bi rada dremala, reče ji.
Lahko še malo zaspim in smrčim.


Mama dolgo spi, ati se zbudi.
Jaz pa še vedno v postelji smrčim in se včasih zasmejim.
Mama in ati me zbudita in se mi smejita.
Jaz pa iz postelje skočim in v mamino naročje pohitim.


Ko spančkam zelo smrčim  in potem se naenkrat zbudim.
Skozi okno zagledam sneg, Oblečem kombinizon in odidem na breg.
Očka me vrže v sneg in tega se veselim spet in spet.


Drugošolci pa se poleg prihajajočega kulturnega praznika še posebej veselijo veselega in nagajivega pusta. Nestrpno že pričakujejo ta veseli dan, ko se bodo lahko našemili in se sprehodili v pustni povorki. V pričakovanju pusta smo tudi likovno ustvarjali. Tako naše panoje že krasijo kurenti in klovni, ki napovedujejo veselo pustno rajanje.

Irena Kutoš in Lea Dšuban (Razredničarki 2. a in 2. b)

(Visited 5 times, 1 visits today)
Pripomočki za slabovidne